Sveti Martin iz mošta naredi vin'

Slovenija velja za eno najbolj raznolikih in zanimivih vinorodnih dežel. Tu se razprostirajo vinske poti, vinogradniška posestva in vinske kleti, ob številnih vinskih atrakcijah najdemo tudi čisto pravi vinski hotel. Slovenci smo vesel narod in radi imamo priložnosti za druženja in zabavo, kjer ne sme manjkati dobrega vina. Celo naša himna »Zdravica” je napitnica. Vsak sedmi Slovenec naj bi gojil trto, zato je za vse nas martinovo poseben praznik in razlog za veselje ob novi letini vin. Tudi letos, le malce drugače.

Zakaj 11. novembra praznujemo martinovo?

Praznovanje zaključka jesenskih opravil na zemlji in neke vrste zahvalni dan za dobro letino so poznali že naši poganski predniki, še v času pred našim štetjem. Ta običaj je s krščanstvom pridobil novo podobo in svojega »zavetnika«, Svetega Martina. Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) danes predstavlja tisti dan v letu, ko se nečisto novo vino ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.

Martin je v Sloveniji zelo priljubljeno ime

Sv. Martinu je v Sloveniji posvečenih več kot 120 slovenskih cerkva, tudi naselja z imeni Šmartno se kar vrstijo. V Sloveniji živi več kot 8700 Martinov in več kot 7300 Martin. Tudi med zaposlenimi v Hitovih igralnicah, hotelih in drugih enotah jih je kar nekaj. Poznate koga izmed njih?

V času martinovega zadiši po vinu in okusnih jedeh

Tradicionalna martinovanja na prostem, v slovenskih kleteh, restavracijah in kmečkih turizmih letos žal odpadejo. Tudi v Hitovih igralnicah, ki so trenutno zaprte, letos zabave ob martinovem, kot jo že leta poznamo, ne bo. A pomislili smo na to, kako bi utrinek martinovega vseeno pričarali pri vas doma. Predlagamo vam, da vaše najbližje presenetite in s skupnimi močmi pripravite okusno družinsko martinovo pojedino. Recepte je za vas pripravil kuharski mojster Mario Kolenda, vodja kuhinje v Hotelu Mond v Šentilju.

Ko bo čas – obiščite vinorodno Slovenijo!

Primorska, Podravje in Posavje so tri slovenske vinorodne dežele, kjer je vino tesno povezano z vsakdanjikom tamkajšnjih prebivalcev. Vsaka izmed treh dežel prinaša zanimiva odkritja, slovenski vinarji pa vse več poudarka dajejo prav lokalnim sortam: rebula, refošk, zelen, modra frankinja, šipon … Ste jih že kdaj pokusili?

Primorska velja za najbolj sončno in hkrati raznoliko vinorodno regijo

Za Brda pravijo, da si tu roko podajata Mediteran in Alpe. Vipavska dolina je znana po pregovorni burji, Kras živi svojo zgodbo na rodovitni rdečerjavi prsti, v Istri pa povsem prevladajo morski vplivi. Kaj jim je torej skupnega? Le raziščite sami! Mi pa vam za izhodišče ponujamo udobne namestitvene možnosti v Novi Gorici. Hotel Sabotin v Solkanu je kot nalašč za postanek na kratkem izletu po Soški dolini in Brdih, iz Hotela Lipa v Šempetru pri Gorici boste najhitreje osvojili Kras (tudi s kolesi!), čez Vipavsko dolino pa teče pot vse do hotelov Perla in Park v središču Nove Gorice. Hotel Park od vedno slovi po izjemnem gostoljubju in kulinariki. Tu za vinska doživetja skrbijo izurjeni sommelierji, med njimi tudi najboljši slovenski natakar/sommelier po izboru vodnika Gault & Millau, Simon Sitar. Neučakano pričakujemo nove vinske večere z vinarji in tradicionalna vinsko-kulinarična festivala Park Wine Stars in Park Wine Party. V Perlo pa se le odpravite, ko si boste zaželeli nekaj nepozabnega. Tu je doma restavracija Calypso, ki jo priznani mednarodni kulinarični vodniki (Gault & Millau, Michelin) postavljajo v sam vrh hotelskih restavracij v Sloveniji, okusne jedi lokalnih sestavin v sodobni preobleki lahko pokusite v restavraciji Mediaterraneo, za sladokusce pa je pravi kraj kavarna Dolce Vita. Življenje je vendarle malo lepše, če je sladko. Kajne?    

Še skok na Štajersko, kjer se prepustite užitkom v prvem slovenskem eno-resortu

Hotel Mond v Šentilju velja za dizajnerski pristan za vse ljubitelje zabave, sprostitve, odlične kulinarike in udobja. Priložnosti za čezmejnega raziskovanja štajerske vinorodne okolice se tu kar vrstijo, za začetek pa si lahko privoščite mednarodni vinski duel. V Mondovem vinskem baru bodo namreč poskrbeli za vodene vinske degustacije slovenskih in avstrijskih vin, vi pa jih boste lahko okusili, primerjali in jih pospremili s prigrizki tipičnih štajerskih dobrot. Izkoristite dan za piknik v hotelskem vinogradu ali sprostitev z masažo vinske princese in kralja v centru dobrega počutja s pogledi na okoliške vinograde. Hotel Mond je tudi edini hotel na svetu, pred katerim rase potomka najstarejše trte na svetu. Ta je doma čisto, čisto blizu … kot tudi ena izmed najlepših poti speljanih med vinogradi, taka v obliki srca.

Ali veste, da v Sloveniji raste najstarejša trta na svetu?

Gre za več kot 450 let staro trto sorte žametovka oz. modra kavčina, ki raste v Mariboru, na Lentu, tik ob reki Dravi, le dobrih 20 minut vožnje od Hotela Mond. Vpisana je v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Trto si lahko ogledate in obiščete tudi razstavo, ki ji je posvečena v Hiši stare trte.

Odkrijte Mondovo vinsko zgodbo, ki je polna presenečenj in posebnosti, ki vas bodo prepričale, da je prvi vinski hotel vredno obiskati.

Ne odlašajte, podarite si doživetje v slovenskih vinorodnih krajih. Kot izhodišče za odkrivanje vinskih posebnosti Slovenije pa izberite enega od Hitovih hotelov.

Izberite paket po vaši meri, mi pa bomo poskrbeli za pregovorno slovensko gostoljubje. Dobrodošli!

Darilni boni za doživetja v Hitovih enotah

RECEPTI

Martinova račka:
račja bedra v konfitu z redukcijo rdečega vina, raviol z rdečim zeljem, pire muškatne buče, kolač iz mlincev, kostanjev cmok

Recept za 4 osebe
Račja bedra v konfitu 

Račja bedra
-        1 kg ali 4 kom račjih beder
-        5 dl olivnega olja
-        vejica rožmarina
-        1 glavica česna

Redukcija rdečega vina
-        2 dl osnovne temne omake
-        1 l rdečega vina
-        2 žlici sladkorja 

Račja bedra položimo v globljo posodo, dodamo rožmarin in česen. Prelijemo z olivnim oljem – bedra morajo biti pod nivojem olja. V pečici, ogreti na 140˚C, jih pustimo cca. 2 uri. Ko se postopek termične obdelave zaključi, bedra poberemo iz olja in jih položimo na nekaj, kjer se lahko odcedijo.

1 liter rdečega vina reduciramo (prevremo) s sladkorjem, tako dolgo, da dobimo nekje 1 deciliter tekočine, katero dodamo osnovni temni omaki.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Raviol z rdečim zeljem
-        10 dag testa za rezance
-        0,5 kg rdečega zelja
-        1 manjša čebula
-        ½ jabolka
-        sol
-        kumina
-        1 dl rdečega vina 

Opražimo nasekljano čebulo in ji dodamo sladkor, da karamelizira. Dodamo naribano jabolko in naribano rdeče zelje. Solimo, dodamo kumino in zalijemo z rdečim vinom. Zelje tako dolgo dušimo, da vsa tekočina izpari. Testo za rezance razvaljamo na tanko in narežemo na krpice, katere napolnimo z ohlajenim rdečim zeljem. Oblikujemo v raviole in skuhamo v slanem kropu.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Pire muškatne buče
-        0,3 kg muškatne buče
-        sol
-        10 dag masla 

Muškatno bučo zavijemo v alu folijo in jo pri 175˚C približno 20 min. pečemo v pečici. Ko je pečena, jo spasiramo, solimo in ji dodamo maslo. Vse skupaj dobro premešamo.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Kolač iz mlincev
-        10 dag mlincev
-        1 jajce
-        sol
-        poper
-        čebula
-        česen
-        peteršilj 

Mlince skuhamo v slanem kropu in odcedimo. Ohlajenim mlincem dodamo 1 jajce, praženo čebulo, česen, nasekljan peteršilj, sol in poper. Vse skupaj dobro premešamo in napolnimo v pomaščene modelčke za mafine. Pečemo v naprej ogreti pečici pri 185˚C cca. 25 minut.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Kostanjev cmok
-        10 dag kostanjevega pireje
-        10 dag krompirjevega pireja
-        1 jajce
-        3 dag masla
-        sol
-        poper
-        moka po potrebi

Kostanjevemu pireju dodamo krompirje pire, stopljeno maslo, jajce, sol in poper. Maso dobro premešamo in dodajamo moko v takšni količini, da je zmes homogena in se lahko brez lepljenja oblikujejo cmočki. Narejene cmoke lahko kuhamo v slanem kropu ali pa jih povaljamo v drobtine in ocvremo.

Zaključek
Odcejena račja bedra postavimo na krožnik in prelijemo z vinsko redukcijo, dodamo raviol z rdečim zeljem, pire muškatne buče, kolač iz mlincev in kostanjev cmok.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 

Kostanjeva sladica:
kostanjev mus v kozarcu 

Recept za 4 osebe

Biskvit
-        2 rumenjaka
-        2 beljaka
-        40 g sladkorja
-        50 g mletih orehov
-        30 g moke
-        20 g jedilne čokolade 

Rumenjake in polovico sladkorja penasto stepamo, primešamo stopljeno čokolado. Narahlo primešamo še sneg iz beljakov in preostalega sladkorja ter potem še presejano moko z orehi. Na manjši pekač damo peki papir in ulijemo maso. Pečemo v naprej ogreti pečici pri 190 ˚C cca. 20 minut.

Kostanjeva krema
-        150 g kostanjevega pireja
-        15 g sladkorja v prahu
-        10 ml ruma
-        1 list želatine
-        150 g sladke smetane 

Želatino namočimo v mrzli vodi in jo nato v toplem rumu raztopimo. Smetano stepemo s sladkorjem, primešamo raztopljeno želatino in na koncu še kostanje pire. Tako narejena masa je pripravljena za polnit.

Kostanj za dekoracijo
-        50 g kostanjevega pireja
-        100 g jedilne čokolade
-        10 ml ruma
-        30 g sladkorja v prahu 

Kostanjev pire zmešamo s sladkorjem in rumom, primešamo polovico stopljene čokolade in maso damo za nekaj časa v hladilnik. Iz ohlajene mase oblikujemo kostanje in jih prelijemo s stopljeno čokolado. 

Zaključek
V steklene nizke kozarce damo na dno nadrobljen biskvit in prelijemo s kostanjevo kremo. To ponovimo še enkrat, tako, da dobimo dve plasti biskvita in dve plasti kreme. Ko se krema stabilizira nekje 1 uro v hladilniku, po vrhu potresemo naribane orehe in dodamo kostanj za dekoracijo.